Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost Venezuele za pogajanja z Združenimi državami o sporazumu za boj proti trgovini z drogami in sodelovanju na področju nafte. V intervjuju se je izognil komentarjem o poročilih o nedavnem napadu Cie na venezuelsko pristanišče.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer je signaliziral morebiten propad dosedanjih prizadevanj za hitro sklenitev mirovnega sporazuma v Ukrajini. Trump je delil kritičen uvodnik časnika New York Post, ki Putina obtožuje laganja o nedavnih ukrajinskih napadih z droni in ga poziva k ostrejšemu ukrepanju. Po navedbah analitikov se je Trumpov načrt, za katerega je trdil, da je že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj je Moskva začela zahtevati revizijo vseh predhodnih dogovorov. Zaradi Putinovega vztrajanja pri maksimalističnih zahtevah in domnevnega zavajanja Trump zdaj razmišlja o alternativnih strategijah, znanih kot 'načrt B'. Ti vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte, kar bi neposredno spodkopalo rusko vojno gospodarstvo, ter iskanje neposrednega dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Kljub prejšnjim pohvalam na račun ruskega voditelja se zdi, da Trumpova administracija pod pritiskom kongresa in republikanskih volivcev prehaja v fazo večje konfrontacije, saj Moskva ne kaže pripravljenosti na kompromis.

Indija je v decembru zabeležila najnižjo raven uvoza ruske surove nafte v zadnjih treh letih, kar je neposredna posledica poostrenih sankcij Združenih držav Amerike proti ruskima energetskima velikanoma Rosneft in Lukoil. Po podatkih analitičnega podjetja Kpler se je obseg pošiljk zmanjšal na približno 1,1 milijona sodčkov na dan, kar predstavlja strm upad v primerjavi z novembrom, ko je uvoz znašal 1,8 milijona sodčkov dnevno. Upad je bil najbolj opazen pri zasebnem rafinerju Reliance Industries, ki je začasno ustavil nakupe, da bi se uskladil z zahtevami ameriškega ministrstva za finance. Kljub trenutnemu zmanjšanju analitiki ocenjujejo, da indijsko povpraševanje po ruski nafti strukturno ostaja nespremenjeno. Indijski državni rafinerji, vključno z Indian Oil Corp. in Bharat Petroleum Corp., so že začeli iskati alternativne poti in dobavitelje, ki niso pod neposrednim udarom sankcij. Po izteku enomesečnega roka za dokončanje poslov s sankcioniranimi subjekti so se nekatere rafinerije že vrnile k uvozu ruske nafte prek nesankcioniranih posrednikov, kar kaže na to, da gre za kratkoročno prilagoditev trga in ne za dolgoročno prekinitev energetskega sodelovanja med New Delhijem in Moskvo.

Predsednik sanktpeterburške borze Igor Artemjev je v izjavi za javnost opozoril, da je Rusija zaradi nepreglednih metodologij mednarodnih agencij pri določanju cen nafte in naftnih derivatov izgubila več bilijonov dolarjev. Artemjev trdi, da so mednarodne agencije cene določale na podlagi anketiranja trgovcev, kar je po njegovem mnenju omogočalo manipulacije na svetovnih trgih. Poudaril je, da se je ta trend podcenjevanja ruskih energentov začel že v obdobju Sovjetske zveze in se nadaljuje v sedanjost. Analitiki opozarjajo, da so k znižanju cen ruske surove nafte tipa Urals dodatno prispevale ameriške sankcije. Cena te nafte je ob koncu leta padla na približno 34 dolarjev za sod, kar predstavlja znaten odklon od svetovnih borznih cen. Ruska stran si sedaj prizadeva za vzpostavitev lastnih mehanizmov za izračun borznih kotacij, s čimer bi zmanjšali odvisnost od zahodnih finančnih institucij in agencij, ki po mnenju Moskve delujejo netransparentno.